od 2-3 let
V tretjem letu življenja postajajo zgodnejši konflikti, vezani na razvoj odvisnosti, redkejši. V tem razvojnem obdobju je otrok zainteresiran za sodelovanje in sprejema usmeritve, navodila odraslih. Potreba, da bi tisto, kar želi "prav sedaj", je manjša. Zdi se, da 3-letniki ljubijo življenje. Dajejo številne pobude in radi raziskujejo v neposrednem okolju.
GIBALNI RAZVOJ
ZAZNAVNI IN KOGNITIVNI RAZVOJ
ČUSTVENI IN SOCIALNI RAZVOJ
- Samostojno hodi gor in dol po stopnicah, uporablja izmenično eno in drugo nogo, s spodnje stopnice lahko skoči.
- Za trenutek drži ravnotežje na eni nogi.
- Poskakuje po eni nogi.
- Brca veliko žogo.
- Skače v prostoru.
- Vozi tricikel.
- Vrže žogo iz roke.
- Ujame žogo z obema, iztegnjenima rokama.
- Rad se guga na gugalnici.
- Pri risanju ima kontrolo nad pisalom, dela vertikalne, horizontalne in krožne gibe.
- Obrača strani v knjigi.
- Hrani se brez pomoči.
- Zgradi stolp iz 7 ali več kock.
- rad se igra z glino, stiska, kotali.
- Nese kozarec tekočine, npr. skodelico mleka, ne da bi veliko polil, lahko pretoči tekočino iz enega v drug kozarec.
- Manipulira z velikimi gumbi in zadrgami na obleki.
- Umije in zbriše roke, ščetka zobe.
ZAZNAVNI IN KOGNITIVNI RAZVOJ
- Pozorno posluša zgodbe, ki so primerne njegovi starosti.
- Rad gleda knjige in "bere" slike v njih.
- Rad ima uganke, šale.
- V domišljijski igri posnema realnost (npr. hrani punčko, jo da spat, zbudi....).
- Nariše krog, kvadrat, posamezne črke.
- Razume besede "krog", "kvadrat", "trikotnik" in lahko ustrezne oblike pokaže.
- Grupira predmete glede na obliko, barvo, vzorec...(dominantna kriterija sta barva in velikost).
- Razmišlja o enostavnih odnosih. (npr. "Kaj je večje?"-pokaže mu žogico za tenius in žogico za golf).
- Poimenuje osnovne barve.
- Glasno šteje predmete.
GOVORNI RAZVOJ
- Govori o poznanih stvareh, dogodkih, ljudeh, ki niso prisotni.
- Govori o dejavnostih drugih (npr. "Dedek je pokosil travo").
- Odgovarja na enostavna vprašanja.
- Postavlja vedno več vprašanj, vezanih na prepoznavanje predmetov in ljudi ter na lokacijo.
- Poziva k pozornosti do sebe, predmetov, dogodkov (npr."Poglej, moj helikopter leti).
- Sprašuje po stvareh, ki si jih želi, ki jih ni.
- Besednjak raste-300 do 1000 besed.
- Govor je 80-odstotno razumljiv.
- Pripoveduje razširjene samostalniške fraze (npr. "rjav pes").
- Tvori nikalne stavke z dodajanjem besede "ne" (npr. "ne punčka").
- Sprašuje "Kaj delaš?", "Kaj je to?", "Kje je to?"
ČUSTVENI IN SOCIALNI RAZVOJ
- Je prijateljski, veliko se smeje, željan je ugajati.
- Priložnostno ga je strah teme, pošasti, ognja.
- Pogosto govori o sebi.
- Za kratek čas se pridruži otrokom v igri, veliko je paralelne igre.
- V domišljijski igri transformira predmete (kocka je traktor...).
- Brani igrače in drugo lastnino, če mu hočejo vzeti igračo, lahko postane fizično agresiven.
- Kaže naklonjenost do mlajših otrok, otrok, ki imajo različne poškodbe, so bolniu.
- Približno 10 minut sedi in posluša zgodbo, ne moti drugih in je tudi užaljen, če njega motijo.
- Še vedno želi imeti "niniko" (mehko ćžival, igračo) za občutek varnosti.
VIR: L.Marjanovič-Umek: RAZVOJNE ZNAČILNOSTI PREDŠOLSKEGA OTROKA V:Predšolska vzgoja v sistemu širše družbeneskrbi za otroka. Odbor za razvoj družbenega varstva otrok Slovenije, Mišljenje in govor predšolskega otroka, Ljubljana, 1990
Otrok pri tej starosti postaja vse bolj samostojen, vse bolj obvlada jezik in je gibalno spreten.
Rad preizkuša, gradi, sestavlja in potem to podira in razstavlja. Otrok je vedoželjen, zanimajo ga opisi narave in ponazarjanje dejanj odraslih - otroku je všeč, če pomaga odraslim, postaja samostojen pri oblačenju.
Od individualne igra prehaja k vzporedni (več otrok se igra po svoje).
2 leti
Otrok samostojno hodi, zna teči, a se ne zna hitro obračati ali ustaviti, začne dojemati ritem, brez opore pobere predmet iz tal, po stopnicah se spušča ob opori. Meče in pobira predmete, niza kroglice na nit, gradi stolp iz kock, riše spiralne čačke, žogo lovi nespretno. Otrok na zahtevo izgovori svoje ime in odgovarja na vprašanja, ki se tičejo njega. Otrok obrne narobe obrnjeno slikanico in si jo ogleduje. Imenuje eno barvo in oceni vir zvoka iz drugega prostora. Obvladuje preproste ovire, na zahtevo pokaže pet delov telesa. Združuje identične oblike in barve v skupine. Otrok zna sleči oblačila in zapeti zadrgo. Pije iz skodelice in je ponoči pretežno suh. Igra se ob vrstnikih, občasno jim pokaže ali da igračo. Začne ga zanimati skupinska igra, značilna sta kljubovalnost in trma ter ljubosumje.
3 leta
Po stopnicah se spušča brez opore, sonožno poskakuje, hodi po prstih in peti, naprej in nazaj, teče stabilno in hitro, nekaj sekund lahko stoji na eni nogi. Zna voziti tricikel. Gnete, nenatančno reže s škarjami, zlaga kocke v niz, oponaša risanje kroga, vodoravne in navpične črte, razporedi tri like v okvirčke, riše z vodenimi barvicami. Zna jesti z vilico. Otrok o sebi govori v tretji osebi. Zaključi zadnji zlog ali besedo znane pesmi. Razume predloge NA, V, ZRAVEN. Pripoveduje svoja doživetja, uporablja zaimke in množino, razume in odgovarja na vprašanja. Otrok prepozna sebe na fotografiji in opazi drobne podrobnosti, prepozna knjigo po platnici. Razlikuje hladno od toplega, prepozna največje in najdaljše. Like zaporedja po obliki in razvršča okrogle ploščice po barvi ali velikosti. Opaža količino malo: veliko. Pogosta je simbolna igra, igra pretvarjanja in igra vlog. Otrok pozna svoje ime, starost, spol. Otrok krajši čas ostane z znano osebo, oblači posamezna oblačila (nogavice, hlačke, copate). Igra se po lastni iniciativi in uživa, ko lahko pomaga odraslim. Pridruži se skupinski vodeni igri, pospravi igračke. Če ga omejujemo, dobi napade besa.
Potrebna so tudi neprijetna čustva
Čustva, tudi neprijetna, so za razvoj otroka zelo pomembna, predvsem za urejanje medsebojnih odnosov. Pod vplivom čustev ljudje doživljamo svet. Usmerjajo naše potrebe k prijetnim ciljem, ki so lahko ljudje, stvari, situacije. Zaradi prijetnih čustev zahajamo v družbo, nekatere osebe nas privlačijo bolj kot druge, v nekaterih prostorih se počutimo bolje kot v drugih. Pomagajo nam, da se prilagajamo situaciji in imajo obrambno funkcijo. Če prepoznamo svoja čustva in njihovo doživljanje, smo jih zmožni razbrati tudi pri sočloveku. S tem se postavimo v njegovo kožo in dobimo drugačen pogled na situacijo. Takšen pristop ubere veliko staršev, ki se namesto fizičnega kaznovanja ali čustvenega zlorabljanja raje odločijo za pogovor o tem, kako bi se otroci počutili, če bi se njim naredilo tisto, kar so sami naredili drugim. Kadar otroka postavljamo v situacijo druge osebe in se pogovarjamo o doživljanju drugih, spodbujamo razvijanje empatije, ki je zmožnost vživljanja v čustva drugih. Naučiti ga moramo, da se veseli uspeha svojih prijateljev, in da zna sočustvovati z nesrečo ljudi. Najbolje se bo čustvenih odzivov naučil v okolju, kjer odrašča. Otrok se lahko zdravo razvija samo v čustveno bogatem okolju. Otroci, ki so jim katerakoli čustva odtegnjena, pozitivna ali negativna, ki ne ločijo med ugodjem in neugodjem, ki so pretežno sami, imajo slabo popotnico za ugoden čustveni razvoj. Odtegnitev ali pomanjkanje čustvenih stikov lahko pripelje do motenj ali obolenj. Čustva namreč vplivajo na delovanje celotnega organizma in povzročajo psihosomatska obolenja.
Postavljanje pravil za malčka
Otroka je treba zgodaj naučiti, kaj se sme in kaj ne, velja staro nenapisano pravilo. Vendar večina otrok zapletenih pravil in prepovedi pri tej starosti še ne razume. Do tega morajo priti postopoma. Za malčka je dovolj le nekaj osnovnih pravil, ki se jih morate dosledno držati. Nadgrajevali jih boste kasneje. V tem starostnem obdobju mu morate jasno povedati, da nečesa ne sme početi. Uporabljajte zelo jasne in kratke stavke. Ne vpijte, bodite pa jasni, kratki, dovolj odločni in dosledni. Če pravila spreminjate, boste otroka samo zmedli. Prepovedi niso same sebi namen. Poleg tega, da z njimi nekako poskrbite za varnost otroka, mu pomagajo, da se integrira v okolje. Pri uvajanju novih pravil pa je treba paziti na otrokovo počutje. Če je že preveč utrujen, lačen ali bolan, za novosti ni pravi čas. Zavedati se morate, da za malčka obstaja le sedanjost, zato nikar ne skušajte česa dopovedovati za nazaj. Pomembno pa je tudi, da družinska pravila upoštevata oba partnerja, pa tudi stari starši, sorodniki in varuške.
Razvajenost
Vam je že kdo rekel, da je vaš otrok razvajen? Nikar se ne bojte, da je vaš otrok v tem obdobju že razvajen. Razvajenost se pojavi šele po drugem letu, ko je otrok dovolj razvit, da je sposoben razumeti, da ima svoje pravice in jih je sposoben braniti pred drugim. Je pa otrok sedaj v obdobju, ko lahko preprečite, da bi razvajen sploh postal. Morda razmišljate »koga bom pa razvajal, če ne svojega otroka«. Seveda, a vse v mejah normalnega. Razvajen otrok postane razvajen odrasel, ki bo velik egoist, skrbel le za lastno zadovoljstvo, brez pravilnega odnosa do stvari ali ljudi. V življenju je razvajencem mnogokrat težje, ko naletijo na ovire pri zadovoljevanju svojih potreb.
Razvajenost se začne s preveč popustljivimi starši, ki ne vztrajajo pri svojih prepovedih, otroci pa jih ne upoštevajo. Bodite dosledni in jasni. Od svojih pravil ne odstopajte, vseeno pa bodite odprti za otrokove argumente in svojo odločitev, če boste videli, da je napačna, spremenite. Govorite odločno (nikdar ne bodite nasilni), vseeno pa bodite sproščeni, veseli, ljubeznivi in otroka spoštujte kot sebi enakovrednega. Malčki še niso sposobni razumeti dolgih moralnih pridig, pa še hitro postanejo neučakani in zdolgočaseni. Pojasnila naj bodo kratka, jasna in primerna otrokovi starosti.